torek, 13. maj 2014

Premlevanje

Zvečer grem kljub nedelu čez dan spati zelo utrujena. No, sred noči, opolnoči ali še kasneje grem spat. Ne vem zakaj grem tako pozno spat, saj pol večera se ne dogaja nič pametnega. Ker nimam nič za delati se prikradem iz sobe šele po enajsti uri, no saj ne spim do takrat, raje visim na fb. Ponavadi se zapletem v utrujajoč pogovor z nekom o kakšni nezanimivi stvari. Tudi zaradi komentiranja o moških in ženskah razlikah sem zelo utrujena, ampak ne fizično, ampak psihično. No, to da me skoraj cel čas boli glava je itak standard, mogoče se bo zgodil celo kdaj čudež in se bom premaknila izza računalnika in pričela s hujšanjem, ki mi ga vsi tako močno priporočajo, seveda zaradi zdravja. Ja, najbolje, da pričnem strup pit zaradi zdravja, bo še najbolje, saj bi vse se tako lepo rešilo če in ko bom umrla. Sam tukaj nastane pa problem, to pa je svinjsko dragi stroški pogreba in vsega sranja okoli njega. Glede na to, da nimam nič dnarja, pa starši tud ne, ne, ne bom dovolila, da drugi ljudje plačujete za moj pogreb, nisem mona. Bom raje v svojem svetu trpela na svoj način še nekaj dolgih let. Mah, tudi moje podjetje moram odpret pa zalavfat, potem lahko še koga zaposlim in potem tisti počasi začnejo delat zame, jaz pa ko se ljudje ufurajo zapustim ta preljubi svet. Potem pa še današnji šok, ko sem zjutraj na tem preljubem fb zagledala vabilo za novo prijateljstvo, vidim, da s to osebo imam skupne prijatelje in ga sprejmem. Potem pa šok, ko se čez nekaj časa odloči, da me bo dodal kar v skupino MANEKENKE in MODELI, ter me brez vprašanja sevedatudi doda. Ma, ne bom se bunila dokler mi nihče nič noče, mogoče pa postanem popularna in na stara leta, kar so moja leta v tej industriji že visoka kar kakšen foto model, čeprav si nekateri želijo, da shujšam, da bom bolj simpatična in bolj suha in bolj privlačna, pač ljudje se bojijo zamoje zdravje. No, zato sem tudi zgoraj omenila hujšanje. No, al pa če shujšam do smrti ali pa vsaj do kosti in kože, ma še v tem primeru bi bila debela, mah gremo se še naprej sekirat v temo. Upam pa samo, da sem kmalu naspim do konca, da bom lahko sanjala, saj ravno ko bi bil čas za sanje je že toliko ura, da že zvoni budilka in potem mi teži vsakih 15 minut, ko jo položim v spanec. Ne, saj če imam kako obveznost in moram vstati prej, to ni problem zame, pač vstanem in grem. Sem čuden tip človeka, ki ne spada po nobenem kriteriju v nobenega od vseh možnih predalčkov. Gremo dalje se smilit sami sebi. papa

Ni komentarjev:

Objavite komentar